Ko je 7. oktobra 1925 umrl najvplivnejši slovenski politik in prvak katoliškega gibanja v poznoavstrijski dobi, v Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev (Kraljevina SHS; do 1920 Kraljestvo SHS) pa demonizirani »avstrijakant«2 in v katoliški politiki od leta 1917 zavrženi dr. Ivan Šusteršič, so se od njega kljub negativnemu vrednotenju njegove osebnosti poslovili z bolj ali manj ideološko in politično neobremenjenim pogledom na njegovo delo. Seveda je pri tem veljal pregovor de mortuis nil nisi bene, a osnovna značilnost slovesa od nekdanjega »nekronanega vojvode kranjskega« je bila, da je bil v tistem trenutku v ospredju stvarni premislek Šusteršičevega dela, ki je odločujoče zaznamovalo slovensko zgodovino v predhodni politični dobi.