Prispevek obravnava podjetnika Antona Peska, ki je v 20. letih prejšnjega stoletja s serijo finančnih afer vznemiril ljubljanske kroge. Zaradi številnih projektov, za katere je potreboval denar, je leta 1919 formiral Jugoslovanski kreditni zavod, sredi 20. let pa še Ljubljansko posojilnico in Jugoslovansko zavarovalno hranilnico. V vseh primerih je Pesek ustanove izkoriščal za radodarna posojila samemu sebi, na najvišje položaje pa je nastavljal sebe, družinske člane in od sebe odvisne osebe. Pri poslovanju se je posluževal praks, kot so lažna zagotovila o osebah, ki jamčijo za finančno stabilnost, obljube o izjemno visokih obrestih in mamljive ponudbe za zaposlitev v zameno za kavcijo. Vse Peskove finančne ustanove so končale v likvidaciji ali stečaju, na sodnem postopku leta 1927 pa je bil zahvaljujoč kvalitetni obrambi opran obtožbe goljufije in je bil obsojen le na deset mesecev zapora.