logo

/

Serijske publikacije

/

Zgodovina v šoli

Oris klientele celjskih grofov (1341–1456)

Avtor(ji):Jaka Banfi
Soavtor(ji):Vilma Brodnik (odg. ur.), Tine Logar (lekt.), Ensitra prevajanje, Brigita Vogrinec Škraba s. p. (prev.)
Leto:2024
Založnik(i):Zavod RS za šolstvo, Ljubljana
Vir(i):Zgodovina v šoli, 2024, št. 2
Jezik(i):slovenščina, angleščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Ključne besede:Celjski grofje, klientela, vazali, uprava, srednji vek, Counts of Celje, clientele, vassals, administration, Middle Ages
Avtorske pravice:
CC license

To delo avtorja Jaka Banfi je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna

Datoteke (1)
Ime:Zgodovina v soli 2_2024_splet.pdf
Velikost:13.99MB
Format:
Stalna povezava:https://hdl.handle.net/11686/file62285
Odpri
Prenesi
Opis

Celjski grofje (1341–1456), potomci svobodnih gospodov Žovneških (1125–1341), so bili verjetno najmogočnejša srednjeveška plemiška rodbina s sedežem na današnjem slovenskem ozemlju. Tako kot ostali teritorialni zemljiški gospodje njihovega časa, so tudi celjski grofje imeli svojo klientelo. Za njihovo klientelo lahko smatramo njihove vazale, familijarje, uradnike in dvorno duhovščino, ne pa tudi služabnike in podložnike. O morebitnih ministerialih nimamo nobenih podatkov. Po družbenem stanu so bili plemiči, predvsem nižji plemiči, meščani, duhovniki in kosezi. Po spolu so bili moški, ki so občutno prevladovali, in ženske. Po deželni pripadnosti so bili predvsem deželani Štajerske, Kranjske in Koroške, po krajevnem izvoru pa tudi prišleki iz drugih dežel in držav. Familijarji na Ogrskem so bili zvečine nižji plemiči iz Slavonije. Nagel razvoj celjske klientele se začne v času vlade prvega celjskega grofa Friderika I. (1322–1360) in traja vse do smrti zadnjega celjskega grofa Ulrika II. leta 1456. V drugi polovici 14. stoletja se je obseg celjske klientele zaradi uspešne družinske politike izredno povečal, celjski grofje pa so v tem času vpeljali lastno dvorno-teritorialno upravo. Po izumrtju rodbine je celjska klientela razpadla.

Metapodatki (12)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/71940
    • naslov
      • Oris klientele celjskih grofov (1341–1456)
      • Description of the Counts of Celje Clientele (1341–1456)
    • avtor
      • Jaka Banfi
    • soavtor
      • Vilma Brodnik (odg. ur.)
      • Tine Logar (lekt.)
      • Ensitra prevajanje, Brigita Vogrinec Škraba s. p. (prev.)
    • predmet
      • Celjski grofje
      • klientela
      • vazali
      • uprava
      • srednji vek
      • Counts of Celje
      • clientele
      • vassals
      • administration
      • Middle Ages
    • opis
      • Celjski grofje (1341–1456), potomci svobodnih gospodov Žovneških (1125–1341), so bili verjetno najmogočnejša srednjeveška plemiška rodbina s sedežem na današnjem slovenskem ozemlju. Tako kot ostali teritorialni zemljiški gospodje njihovega časa, so tudi celjski grofje imeli svojo klientelo. Za njihovo klientelo lahko smatramo njihove vazale, familijarje, uradnike in dvorno duhovščino, ne pa tudi služabnike in podložnike. O morebitnih ministerialih nimamo nobenih podatkov. Po družbenem stanu so bili plemiči, predvsem nižji plemiči, meščani, duhovniki in kosezi. Po spolu so bili moški, ki so občutno prevladovali, in ženske. Po deželni pripadnosti so bili predvsem deželani Štajerske, Kranjske in Koroške, po krajevnem izvoru pa tudi prišleki iz drugih dežel in držav. Familijarji na Ogrskem so bili zvečine nižji plemiči iz Slavonije. Nagel razvoj celjske klientele se začne v času vlade prvega celjskega grofa Friderika I. (1322–1360) in traja vse do smrti zadnjega celjskega grofa Ulrika II. leta 1456. V drugi polovici 14. stoletja se je obseg celjske klientele zaradi uspešne družinske politike izredno povečal, celjski grofje pa so v tem času vpeljali lastno dvorno-teritorialno upravo. Po izumrtju rodbine je celjska klientela razpadla.
      • The Counts of Celje (1341–1456), the descendants of the Lords of Sanneck (1125–1341), were probably the mightiest medieval aristocratic family based on the modern-day Slovenian territory. Like other nobility with land of their time, the Counts of Celje also had their own clientele. As their clientele, we can consider their vassals, knights, officials and court clergy, but not their servants and subjects. There is no information about any ministerials. Their social status was nobility, mainly lower nobility, bourgeoisie, priests and Edlinger. As for the gender, they were mainly male, but also female. Speaking of regional belonging, they mostly came from Styria, Carniola and Carinthia, but also from other regions and countries. The laic knight order in Ogrska mostly included lower nobility from Slavonia. The rapid development of the Counts of Celje clientele began during the reign of the first Count of Celje Frederick I (1322–1360) and lasted until the death of the last Count of Celje Ulrich II in 1456. In the second half of the 14th century, the scope of the Celje clientele expanded significantly due to the successful family politics, while the Counts of Celje introduced, in this time, their own court territorial administration. After the aristocratic family’s decline, the Celje clientele fell apart.
    • založnik
      • Zavod RS za šolstvo
    • datum
      • 2024
    • tip
      • besedilo
    • jezik
      • Slovenščina
      • Angleščina
    • jeDelOd
    • pravice
      • licenca: ccByNcNd