
/
Serijske publikacije
/
Zgodovina v šoli

To delo avtorja Tomaž Nabergoj je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna
Srednjeveški trg Gutenwerd je od 12. do 15. stoletja obstajal v okljuku Krke na Šentjernejskem polju kot del posesti škofije iz Freisinga na Bavarskem, a pogosto v fevdu različnih gospodov, npr. grofov Andeških in vojvod Babenberžanov. Več kot 100 dokumentov od sredine 13. stoletja do leta 1500 omenja Gutenwerd: mitnico in brod prek Krke, sodnika in sedež krvnega sodstva, župnika in cerkev sv. Nikolaja, posamezne tržane. V prvi polovici 13. stoletja so v trgu kovali srebrne breške pfenige, dokaz trgovine in stikov Gutenwerda ob pomembni poti med severno Italijo in Ogrsko. V trgu so živeli trgovci in obrtniki, plemiči in duhovniki ter urbani kmetje in vrtnarji. Leta 1473 so Gutenwerd uničili osmanski Turki in je prenehal obstajati, ostanke sta zarasla trava in grmovje, ohranila se je le cerkev sv. Nikolaja.
Lokacijo opuščene naselbine so na ledini Otok pri Dobravi našli arheologi Narodnega muzeja iz Ljubljane in z izkopavanji (1967–1984) odkrili ostanke lesenih in kamnitih hiš, temelje romanske cerkve in tlakovano cesto, v cerkvi sv. Nikolaja pa temelje romanske in gotske arhitekture ter 44 grobov iz poznega srednjega in zgodnjega novega veka. Izkopali so ostanke železarskih delavnic, strojarskih jam in kurišč. Tisoče odlomkov lončenih posod, raznovrstno orodje in predmeti za vsakdanjo rabo iz gline, železa, bakra, brona, medenine, kamna, kosti, rogovine, stekla in usnja dokumentirajo vsakdanje življenje v srednjem veku bolje kot katerokoli drugo arheološko najdišče v Sloveniji. Gutenwerd kot izjemen primer kulturne dediščine ima velik potencial za nadaljnje arheološke in druge, predvsem naravoslovne raziskave.