Amandus Ivanschiz (Ivančič) sodi med danes manj znane skladatelje 18. stoletja, čeprav je bil v svojem času razmeroma močno prisoten v srednjeevropskem glasbenem prostoru. O tem priča ok. 200 njegovih skladb, ki so se v prepisih ohranile širom srednje Evrope: v slovenskih, hrvaških, avstrijskih in čeških arhivih. Izvajalcem in raziskovalcem glasbene kulture je še vedno dostopen le majhen del njegovega opusa. Tretji zvezek zbirke MAMS v sodobni notni izdaji prinaša tri Ivančičeve »simfonije« za dve violini in bas oz. triosonate, kakršne so bile značilne za dunajske skladateljske kroge 50-ih in 60-ih letih 18. stoletja. Zvezek je opremljen z uvodno študijo o življenju in delih patra Amandusa ter z novim uvodom
Macieja Jochymczyka, ki prinaša novosti o skladatelju in popravke zgodnejšega vedenja.