Pisec obravnava specifično epizodo iz diplomatske zgodovine tržaškega vprašanja - namreč tako imenovana britanska ozemeljska jamstva, podana vladi Kraljevine Jugoslavije spomladi 1941 in odmev, ki ga je ta dolgo nerazjasnjena epizoda zapustila v historiografiji in memoaristiki. Dolgo časa je bilo vprašljivo zlasti, ali so bila jamstva dejansko podana in če so bila, v kakšni obliki, še posebno pa, ali so v resnici zajemala tudi Trst, kot je trdil zlasti velik del italijanske historiografije in publicistike. Iz kritičnega pregleda interpretacijskih tez o naravi in teritorialnem obsegu jamstev je razvidno, da kljub delni razjasnitvi nekaterih vprašanj, kontroverzv zvezi z njihovo interpretacijo ni bilo konec z deklasifikacijo britanskega arhivskega gradiva, temveč vztrajajo še naprej v obliki med seboj popolnoma neuskladljivih in kontrarnih tez.