Prispevek sledi realnim in simboličnim vlogam in pomenom (pre)hrane, gospodinjenja in kuhinje pri oblikovanju spolne in narodne identitete na slovenskem Koroškem v 20. stoletju. V tradicionalni vlogi umne in izobražene gospodinje naj bi ženska služila narodu, a ravno zaradi narodnih potreb mesto ženske ni bilo samo v kuhinji. Pred plebiscitom 1920 je jugoslovanska propaganda svarila pred lakoto v Avstriji in skušala pridobiti glasove z razdeljevanjem sladkorja, avstrijska propaganda pa je oblikovala negativni stereotip Balkana tudi z ozirom na gospodinjske pomanjkljivosti