Žita že stoletja predstavljajo osnovo človekove prehrane. Razvoj poljedelstva in pridelovanje hrane sta prinesla stalno naselitev, večje zaloge hrane ter pojem zasebne lastnine, hkrati pa tudi do tedaj neznano bolezen celiakijo. Ta predstavlja kronično bolezen tankega črevesa, ki nastane zaradi preobčutljivosti človeškega organizma na gluten. Gluten je beljakovina, ki jo najdemo v pšenici, ječmenu, rži in ovsu. Bolezen prizadane predvsem sluznico tankega črevesa, kar privede do motenj v presnovi hrane. Prvi je bolezen opisal Aretej iz Kapadokije v 2. stoletju našega štetja, kljub temu pa je celiakija ljudem še vedno velika uganka. Skozi čas so raziskovalci iskali vzrok bolezni, ustrezno zdravljenje, ki bi omililo simptome in znake, diagnostične postopke, s katerimi bi bolezen uspešno odkrivali, danes pa je vprašanje predvsem, kolikšno je sploh število bolnikov, ki trpijo za to boleznijo. Po novejših epidemioloških študijah naj bi jo imel vsaj vsak dvestopetdeseti Evropejec, kar uvršča celiakijo med najpogostejše kronične bolezni. Izjemnega pomena je osveščanje širše javnosti o njenem obstoju, iskanje novih diagnostičnih metod za odkrivanje tudi najbolj neobičajnih oblik celiakije in pa zagotovitev brezglutenske prehrane, ki je trenutno edini uspešni način zdravljenja.