Dne 12. junija 1945 je zavezniška vojska prevzela oblast na območju zahodno od t. i. Morganove črte. Imenovana po generalu Williamu D. Morganu, podpisniku beograjskega sporazuma, je novonastala demarkacijska linija zasedeno območje razdelila na dve zasedbeni coni: cono A, ki jo je upravljala Zavezniška vojaška uprava (ZVU), in cono B, ki jo je upravljala Vojaška uprava Jugoslovanske armade (VUJA).
Prispevek obravnava obdobje Zavezniške vojaške uprave (ZVU) na Goriškem. Osredotoča se na oblikovanje spomina s pomočjo diskurza in analizira procese oblikovanja kolektivnega spomina na obmejnem območju. Jedro predstavljajo spomini prebivalcev na vsakodnevne dogodke v času ZVU ter povojno življenje na območju. Skozi zgodbe o hrani, ki bo v izbranih pripovedih ključen element analize, nam predstavljene življenjske zgodbe podajajo podobe preteklosti, ki so jo zavezniški vojaki v ta prostor prinesli. Ti spomini so večplastni in prepletajo otroške želje po čokoladi, prvo srečanje z belim kruhom, črni trg in tolmačenje politične vpletenosti zaveznikov v Cono A. Odkrivajo nam tako soočanja z obravnavanimi zgodovinskimi dogodki kot emocionalno vrednost, ki jih ti dogodki še danes nosijo. Kljub časovni distanci skoraj sedemdesetih let, se med pričevalci še danes čuti navezanost na obdobje, ko so na Goriškem živeli »Amerikani«. Znotraj oblikovane spominske naracije pričevalci ne pripovedujejo samo o svojih izkušnjah, temveč podajajo izjavo o tem, kako se je formirala njihova identiteta.
Iz pripovedi o dobrinah, ki so jih ameriški vojaki delili otrokom in hladnostjo, ki so jo do iste skupine izžarevali angleški vojaki, se izkazuje odnos posameznika do zavezniških enot, odnos med vojaki in civilisti ter med pripadniki različnih etničnih skupnostih na Goriškem.