Stalnica v italijanskih koncentracijskih taboriščih je bilo pomanjkanje hrane. Lakota je veljala za ključni vzrok smrti. Primerjava taboriščnih razmer s poudarkom na prehrani na Rabu in v Gonarsu osvetli vidike preživetja v ostalih it. taboriščih, kamor so bili internirani Slovenci. V boju za preživetje so bili ljudje pripravljeni storiti marsikaj. Razvila se je črna borza, pa tudi kraje. Dvig morale so predstavljali paketi s hrano in večje preživetje za prejemnike slednjih. Iz ohranjenih vojnih zapisov ter pričevanj preživelih taboriščnikov so razvidna tudi nasprotja med Slovenci.