Na podlagi izseljenskega pisma Apolonije Noč, sestre misijonarja Franca Pirca (1785-1880), avtor obravnava njeno priseljensko izkušnjo kot druge ženske (prva je bila sestra Friderika Barage Antonija Höffern leta 1837) in prve matere z otroki, ki se je priselila iz Slovenije v Ameriko v 19. stoletju. Njeno pismo iz leta 1855 primerja s pismom njenega nečaka Jerneja Pirca (1854) in zeta Janeza Pogačnika (1857), pritegne pa tudi pismo brata iz leta 1838. Avtor analizira tudi vzroke, da se slovenski kmetje v večjem številu niso odločili za izselitev v Minnesoto (ZDA), ko je bilo tam zemlje še veliko, pri priselitvi pa bi jim pomagal misijonar Franc Pirc.